»Vse to nas ni odvrnilo od nadaljnjih priprav za realizacijo biografije, saj smo se zavedali pomena tovrstne knjige za slovenski kulturni prostor.«
»Kljub temu se je Svetlana Makarovič na sredi poti nepojasnjeno odrekla dvema pomembnima sodelavcema pri nastajanju knjige, Eriku Valenčiču in Svetlani Slapšak.«
»Ni bil nič od tega. Bil je uspešen, bil je deležen veliko ljubezni družine in prijateljev, imel je bogastvo, fante, dekleta. Res je imel pravljično življenje.«
»Najslabša stvar, ki jo je naredil, je bila, da je napisal tisto pismo.«
»To je morbidno pismo in všeč ji je bilo. (...) Ko ji je Čajkovski opisal glasbo, je zapisal nekakšno zgodbo o tem, kako nas bo vse doletela usoda.«
»Pravijo, da je bil homoseksualec, in če povem po resnici, ga ne ljubimo zaradi tega, ampak zato, ker je bil velik glasbenik. Vsi ljubimo njegovo glasbo.«
»Imel je bogastvo, fante, dekleta. Res je imel pravljično življenje.«
»Če se ne motim, smo začeli februarja, mene pa so doleteli izbrisani. Pripravljala sem prispevek o predstavi Oliverja Frljića, ki je v gledališču v Kranju ustvaril predstavo o izbrisanih. Prispevek je bil dolg kar štiri minute. Mislim, da nikoli pozneje nisem pripravila tako dolgega prispevka!«
»Naša dolgoletna želja je bila, da naredimo monografijo inkunabul v naši knjižnici, a se je vsakič zataknilo pri vprašanjih, kdo bo naredil strokovni popis in kdo bo to financiral. Zdaj pa, ko Nova Gorica in Gorica sodelujeta pri projektu Evropska prestolnica kulture, se nam je povezava med gospodom Menato iz Gorice in inkunabulami s Kostanjevice zdela še posebej dobra.«
»Določena pripoved o Čajkovskem je bila vklesana v kamen od sredine minulega stoletja do danes in ugotovil sem, da je popolnoma napačna.«
Kliknite povezavo za prikaz izjav v želenem obdobju